Socialna gerontologija

9. MEDNARODNA ZNANSTVENA KONFERENCA

Učinki COVID-19 pandemije na starejše

Pandemija COVID-19 predstavlja velik izziv na vseh ravneh – od osebnega do nacionalnega, kajti negativne posledice COVID-19 so dobro poznane. Znano je tudi, da imajo različne skupine tudi različna tveganja za okužbo s corona SARS-CoV-2 virusom, z nastankom COVID-19 boleznijo, kakor tudi z resnostjo te bolezni in posledično smrtnostjo. Med najbolj ranljive skupine spadajo starejši posamezniki in to še posebno tisti, ki že imajo se kakšno drugo pridruženo bolezen. Na tej sekciji bo zadani problem obravnavan z vidika različnih znanstvenih disciplin (psihologije, medicine, sociologije, zdravstvene nege, komunikologije idr.), kot tudi različne empirične raziskave o negativnih učinkih COVID-19 na starejše (tako domače kot tuje) kakor tudi različni pogledi in predlogi, kako pomagati starejši populaciji pri prebroditvi te zdravstvene krize.

Digital transfor-mation of the aging experiences

The ageing of the population is concurrent with a digital revolution and the last decade has witnessed an enormous rise in the synergies between these two phenomenons. The technologies have the power to transform how we provide care to older people how we prolong the workability of the care personnel, how we keep older people socially included, cognitively and physically fit and entertained. The COVID-19 responses included a rocket rise in technological literacy in older populations, helping them to carry on some of their usual activities, just now transferred to the online environments. A lot of older people learned how to communicate online with their families and friends, participate in the online Universities of third age and language courses, or exercise at home by following youtube videos. This created an opportunity to accelerate ICT adoption in an unprecedented manner and rose interest of scholars and engineers in the possibilities of ICT in later life. At the same time, we need to ask, how are ICTs intervening into the very core of the ageing experience, if and how they alternate our understanding of active or successful ageing and the roles of older people in our societies. The session welcomes papers looking into these various topics from both empirical and theoretical perspective. We welcome papers from both experienced and early career scholars and especially appreciate studies aiming for comparative and / or interdisciplinary approaches.
The topics may address but certainly are not limited to: online teaching and learning of older learners, care technologies, social robots, ambient assisted living, adoption of technologies by older users, age-friendly design, digital divide and technological exclusion.

Podaljševanja staranja: multi-disciplinarni pogledi

Intenziven napredek znanosti v 20. stoletju je v ljudeh vzbudil željo po podaljševanju življenja, da bomo ljudje že v 21. stoletju lahko živeli nekaj desetletij dlje. To pa hkrati zahteva tudi potrebo po upočasnjenem, a vseeno aktivnem in zdravem staranju.
Na sekciji bomo obravnavali zadani problem multidisciplinarno oz. z vidika različnih znanstvenih disciplin: vprašanja etičnosti, osebne identitete, pravične distribucije, psihologije staranja, geriatrije, geriatrične zdravstvene nege, teologije, gerontologije, filozofije, sociologije idr. ter z obravnavo socioloških prednosti in problemov, ki bi jih tehnologije podaljševanja življenja povzročile. Zaključili bi z vprašanji o možnih tehnologijah, ki bi morda v daljni prihodnosti človeštvu prinesle nesmrtnost, to so krionika in prenos zavesti v računalnik.

Razvoj socialne infrastrukture in storitev za izvajanje dolgotrajne oskrbe v skupnosti

V Evropi se morajo države, regije in lokalne skupnosti odzvati na nepričakovano hitro rast deleža starostnikov. Kot je poudarila prof. Dobbs, (Black in Dobbs, 2013, 2015) bodo posledice staranja družbe vplivale na vsa področja življenja in na širšo potrebo po infrastrukturi. Zato se lahko strinjamo, da so kot v ZDA tudi v Evropi, skupnosti nepripravljene, da bi se odzvale na ta izziv. Čakalne vrste za vstop v institucionalno oskrbo so predolge in skupnostna skrb za starostnike je institucionalno slabo razvita. Ni ustrezne infrastrukture. Izpostavlja se vprašanje, kakšne vrste stanovanjskih in okoljskih rešitev si starostniki želijo, ko njihove funkcionalne zmožnosti znatno upadejo. Kakšno socialno infrastrukturo je treba zgraditi? Kako optimalno urediti prehode med bivališči za zagotavljanje večje avtonomosti starostnikov?

Aktivno staranje in management starostne strukture delavcev

Povišuje se upokojitvena starost v nacionalnih pokojninskih načrtih. Vendar pa mnogi delavci ne morejo produktivno delati do povišane upokojitvene starosti. Ta problem zmanjšuje socialno varnost, povečuje zaskrbljenost delavcev glede prihodnosti in vpliva na kakovost in čas poslovnih, storitvenih in proizvodnih procesov. To lahko negativno vpliva na kakovosti storitev in izdelkov, proizvedenih v posamezni celici dobavne verige.
Na sekciji bomo predstavili izzive ter pristope, kako lahko aktivno staranje, pametne tehnologije in management starostne strukture delavcev (Age management) prispevajo k odgovorom na te izzive.